Strokovno mnenje nevrologov

UNIVERZITETNI KLINIČNI CENTER LJUBLJANA

Nevrološka klinika
Klinični oddelek za vaskularno nevrologijo in
intenzivno nevrološko terapijo
Predstojnica:
prim. doc. dr. Bojana Žvan, dr. med., višja svetnica
Zaloška 2, 1525 Ljubljana
T 01/522 27 28
F 01/522 22 08

 

Ljubljana, 27. marec 2012

Migrena je prehodna, ponavljajoča se živčnožilna motnja, ki se pojavlja v obliki migrenskih napadov, za katere je značilen zmeren ali intenziven glavobol, običajno lokaliziran na eni strani glave. Spremljajo ga slabost, bruhanje, preobčutljivost za svetlobo (fotofobija) in zvok (fonofobija). Migreno delimo glede na frekvenco migrenskih glavobolov na epizodično in kronično (1,2). Kronična migrena, ki so jo pred tem imenovali transformirana migrena, je bila prvič omenjena v drugi izdaji Mednarodne razvrstitve glavobola (International Classification of Headache Disorders – ICHD-2) (IHS), ki so jo zaradi lažje uporabe v klinični praksi kasneje dopolnili (3). V novi razvrstitvi so bili prvič omenjeni tudi zapleti pri migreni (4). Diagnozo KM lahko postavimo bolnikom, ki imajo glavobol > 15 dni/mesec in vsaj 8 glavobolov, ki so migrena brez avre in/ali kadar so pri lajšanju glavobola učinkoviti triptani. Za razliko z bolniki, ki pogosto jemljejo simptomatična zdravila, kot so ergotamini, triptani ali kombinirana protibolečinska zdravila >10 dni/mesec ali pa tisti, ki jemljejo enostavne analgetike, ali katerokoli kombinacijo triptanov, ergotaminov, analgetikov in opioidov >15 dni/mesec; pri teh gre za glavobol zaradi čezmernega uživanja zdravil (GČZ) (1).

Takoj, ko postavimo diagnozo, začnemo migreno zdraviti. Zdravljenje obsega dva dela: zdravljenje migrenskih napadov in preprečevanje migrenskih napadov ali profilaktično zdravljenje. Cilj zdravljenja napadov je, da je bolnik čim prej brez glavobola in da lahko normalno opravlja vsakodnevne dejavnosti.

Ugotovili so, da ima 25% bolnikov z migreno, ali več kot sedem milijonov ljudi več kot tri napade migrene mesečno. Zanimivo je, da kar 53 % bolnikov ob napadu migrene navaja hudo prizadetost in onesposobljenost, kljub temu pa jih samo 5 % jemlje preventivna zdravila. Preventivno zdravljenje priporočamo, kadar bolezen bolnika z migreno onesposoblja v vsakdanjem življenju kljub zdravljenju akutnih napadov migrene in kadar z zdravljenjem želimo zmanjšati število migrenskih napadov. Običajno predpišemo preventivna zdravila bolnikom, če imajo dva ali več napadov mesečno, če bolniki čezmerno uživajo zdravila za akutne migrenske napade, kadar so zdravila za akutne migrenske napade neučinkovita, pri kontraindikacijah za uživanje zdravil, pri hudih stranskih učinkih zdravil, ali pri posebnih oblikah migrene, kot so hemiplegična in bazilarna migrena, migrna s podaljšano avro in pri migrenskih infarktih možganov (5).

Pri profilaktičnem zdravljenju se uporabljata tudi riboflavin (vitamin B2) in magnezij v visokih odmerkih in sicer riboflavin 400 mg in Mg 600 mg. Na osnovi predhodnih odprtih raziskav, ki so pokazale učinkovitost visokih doz riboflavina v profilaksi migrene so v randomizirani 3 mesečni raziskavi primerjali riboflavin (400 mg) s placebom na 55 bolnikih z migreno. Riboflavin se je izkazal bolj učinkovit v primerjavi s placebom v zmanjšanju frekvence migrenskih napadov (p=0,005) in v zmanjšanju migrenskih dni (p=0,012). Delež bolnikov z vsaj 50 % izboljšanjem je bil 15 % v placebo skupini in 59 % v skupini, ki je prejemala riboflavin (p=0,002). Zabeleženi so bili trije blagi stranski učinki, dva v skupini, ki je prejemala riboflavin (diareja in poliurija) ter eden v placebo skupini (abdominalni krči). Nobeden od neželenih učinkov ni bil resen. Zaradi njegove visoke učinkovitosti, odlične tolerabilnosti in nizke cene je riboflavin zanimiva izbira za profilakso migrene (6).

S ciljem oceniti profilaktični učinek zaužitega magnezija je bilo v raziskavo vključenih 81 bolnikov v starosti od 18 do 65 let z migreno po IHS kriterijih (s frekvenco v 3,6 napadov na mesec). Po prospektivnem obdobju 4 tednov so bolniki 12 tednov prejemali 600 mg magnezija dnevno in placebo.

Frekvenca napadov se je v 9-12 tednih zmanjšala za 41,6 % v skupini, ki je prejemala magnezij in za 15,8 % v placebo skupini (p<0,05). Število migrenskih dni in raba zdravil za simptomatsko zdravljenje po bolniku se je signifikantno zmanjšalo v skupini, ki je prejemala magnezij. Trajanje in intenziteta napadov ter uživanje zdravil ob napadu je težilo k zmanjšanju v primerjavi s placebom, vendar ni bilo signifikantno. Stranskih učinkov z diarejo je bilo 18,6 % in z gastrično iritacijo 4,7 %. Visoke doze zaužitega magnezija se pojavljajo kot učinkovita profilaksa migrene (7).

Tudi Slovenske smernice za zdravljenje migrene priporočajo uporabo magnezija in riboflavina v visokih odmerkih za profilaktično zdravljenje migrene, ki sta po sedanjih raziskavah učinkovita in imata redke stranske učinke (8). Zato je profilaktično zdravljenje migrene z riboflavinom in magnezijem priporočljivo.

1. Headache Classification Committee of The International Headache Society. The International Classification od Headache Disorders. 2 nd ed. Cephalalgia 2004; 24: 1-160.
2. D'Amico. Pharmacological prophylaxis of chronic migraine: a review of double-blind placebo-controlled trials. Neurol Sci, 2010; 31 (Supp 1) S23-S8.
3. D'Amico D, Grazzi L, Usai S, Rigamonti A, Curone M, Bussone G. Disability pattern in chronic migraine with medication overuse: a comparison with migraine without aura. Headache 2005; 45 (5): 553-60.
4. Headache Classification Committee. New appendix criteria oper for a broader concept of chronic migraine. Cephalalgia 2006; 26 (6): 742-6.
5. Ramadan NM. Prophylactic migraine therapy: mechanisms and evidence. Curr Pain Headache Rep 2004; 8: 91-5.
6. Schoenen J et al: Effectiveness of high-dose riboflavin in migrene prophylaxis. A randomised controlled trial; Nurology 1998; 50:466-470.
7. Peikert A et al: Prophylaxis of migraine with oral magnesium: results from a prospective, multi-center, placebo-controlled, double-blind randomized study: Caphalagia 1996; 16:257-26.
8. B. Žvan, M. Zaletel, T. Pogačnik. Slovenske smernice za obravnavo migrene 2006. Društvo za preprečevanje možganskih in žilnih bolezni. Ljubljana, 21. september 2006; str 24.